Timijan je poznan kot začimba in zelo uporabna zdravilna rastlina. Poleg mnogih zdravilnih lasnosti, deluje protivnetno in blagodejno deluje na dihalne poti.
Timijan se veliko uporablja kot začimba pri kuhanju, vse nadzemne dele pa se lahko uporablja tudi v zdravilne namene. Že stari Egipčani so timijan uporabljali kot razkužilo in kot sredstvo za balzamiranje trupel. Ime timijan (Thymus) izvira iz stare Grčije in pomeni pogum, zato so jo uporabljali za spodbujanje vojščakov in kot dišavnico v pijačah in sirih. V srednjem veku so timijanu zaradi vsesplošnih zdravilnih učinkov pripisovali celo mistične lastnosti, saj naj bi vonj odganjal zle duhove ter krepil moč in pogum.
Eterično olje timijana zunanje deluje kot protimikrobno in protiglivično sredstvo. Učinkovito tudi odpravlja dihalne in prebavne težave, ter znižuje krvni tlak. Kopel z eteričnim oljem timijana blaži utrujenost, artritične bolečine in išias. Pripravek eteričnega olja (10 kapljic eteričnega olja v 20 mL vode) deluje tudi razkuževalno (antiseptik) in pomaga pri zdravljenju okuženih ran in mest pikov žuželk. Zaradi antiseptičnih lastnosti je timijan tudi primeren za pripravo ustne vode, ki se jo lahko uporablja pri težavah z dlesnimi in drugimi vnetji v ustni in žrelni votlini. Poparek nadzemnih delov timijana priporočajo pri okužbah v prsih (razkužujejo dihala in lajšajo izkašljevanje), trebušnih krčih, razdraženem črevesju ter lajša menstrualne bolečine. Timijan zdravi tudi vnetje bezgavk (škrofuloza), bledico in slabokrvnost. Pripravki timijana dejujejo tudi kot anthelmintik (uničuje gliste, predvsem odlično deluje proti trakulji) ter kot adstringent (skrči tkivno površino in s tem omeji bolezenski razvoj npr.: krvavitev, okužba ali vnetje).
Opozorilo: Timijanovo olje lahko draži sluznice, zato ga je pred uporabo potrebno temeljito razredčiti. Predolga uporaba pripravkov timijana ni priporočljiva.