Ali je izgorelost duševna bolezen?

V spodnjem članku se želimo dotakniti vprašanja, ki si ga ob izgorelosti ljudje pogosto postavljajo, in sicer ali je izgorelost duševna bolezen.

Članek je razdeljen na štiri sklope, ki podajajo odgovore na vprašanja: ali lahko naše telo zaradi stresa odpove, ali je izgorelost povezana samo z delom, kateri je glavi vzrok vaše izgorelosti in kako se spopasti s čustveno izgorelostjo.

V članku si preberite…

Ali lahko naše telo zaradi stresa odpove?

Človeško telo je zasnovano tako, da prenese določeno količino stresa. Stresu največkrat pripisujemo samo negativne lastnosti, vendar je stres za posameznika lahko tudi koristen. Stres je za posameznika koristen takrat, kadar govorimo o neki vrsti ogroženosti ali nevarnosti, ki preti nanj. Takrat ga stresni odziv telesa, ki ga imenujemo tudi »boj ali beg« odziv, obvaruje oziroma opozori, da se je neki situaciji bolje izogniti ali se ustaviti, preden mu povzroči škodo. V kolikor smo izpostavljeni neki zmerni količini stresa in se ima naše telo možnost vsak dan znova regenerirati in ta stres sprostiti, stres za naše zdravje ni nevaren. Kadar pa je stresa preveč, naše telo lahko odpove. K temu pripomorejo določene neugodne okoliščine v našem življenju (ločitev, smrt v družini, izguba službe,…), neurejene življenjske in družinske razmere, konstanten stres na delovnem mestu, stres zaradi zaskrbljenosti, kako nam bo neka dodeljena naloga uspela ali kako se bo neka določena situacija iztekla,…

K temu »sedanjemu« stresu pa je potrebno dodati še ves stres, ki smo ga izkušali tekom našega življenja – vse od našega otroštva naprej. Spomnite se vseh neprijetnih dogodkov, ki so vas polnili z različnimi negativnimi čustvi in občutji, ki so se v obliki stresa zarezovali v vaše telo, se v njem kopičili,… In ko je mera polna, naše telo odpove in nastopi izgorelost. Nastopijo občutja nemoči, izčrpanosti, brezvoljnosti,…

Slika 1: Na zgornji sliki lahko vidite dekle, ki je popolnoma izčrpano in izgorelo. Več informacij o izgorelosti in kako si pomagati, najdete na VlastaKuster.si.

Ali je izgorelost povezana samo z delom?

Izgorelost je po navadi rezultat dogajanja, podzavestnega povzemanja in učenja vsega tistega, kar je bilo prisotnega oziroma v čemer se je odvijalo naše življenje; torej: rezultat naše preteklosti in sedanjosti. V današnjem svetu smo zelo pogosto priča izgorevanju ljudi na delovnem mestu. Zagotovo vsak pozna vsaj enega sodelavca, morda koga iz svoje lastne družine, morda pa ste se z izgorelostjo srečali že tudi vi sami. Za ljudi, ki izgorijo, je značilno pretirano udejstvovanje – fizično in psihično. Če izgorelost nastopi na delovnem mestu, radi rečemo, da je bila tista oseba velik deloholik. Ljudje, ki so bolj podvrženi k izgorelosti, so praviloma nagnjeni k perfekcionizmu, so zelo odgovorni, preveč občutljivi na kritiko, sami sebe pa radi vrednotijo le po tistem, kar dosežejo in ne po tistem, kar so. Iz vsega tega vidimo, da gre za določene lastnosti, ki se ne izoblikujejo na delovnem mestu, ampak so že nekako zapisane ali položene v dotično osebo. Kdaj so se te lastnosti formirale? Največkrat v našem otroštvu, ko smo se v danih okoliščinah in na podlagi dogodkov in dogajanja v našem domačem okolju naučili, kako moramo funkcionirati, da nas bo svet sprejel. Vsak človek se je torej naučil, kako mora delovati, zato tako deluje tudi pri delu in na delovnem mestu. Če so ti notranji vzorci »slabi«, bo naše telo, takrat ko bo prenapolnjeno s stresom, izgorelo. Veliko ljudi se poleg tega, da izgori, bori tudi z depresijo. Depresija nastopi takrat, ko je v našem življenju preveč žalosti.

Slika 2: Veliko ljudi, ki doživi izgorelost, trpi tudi za depresijo. Njihovo življenje je polno žalosti. Zakaj ne bi depresije premagali? Kako in koliko časa je za to potrebno preberite na depresija VlastaKuster.si.

Če se torej celo življenje samo razdajamo, skušamo ugajati drugim, ne znamo poskrbeti za svoje lastne potrebe, drugim ne znamo reči ne, sami sebe vrednotimo samo po dosežkih, ki jih morda dosegamo na področjih, ki nam morda sploh niso všeč, saj smo se celo življenje prizadevali, da bi bili s strani staršev deležni brezpogojne ljubezni, lahko ugotovimo, da v svojem življenju sploh ne počnemo tistega, kar imamo radi,… Vse to so stvari, ki nas, četudi mislimo, da jih uspešno potiskamo ob stran, da jih ne bi slišali, globoko mučijo. Tako nas stalno napolnjujejo z žalostjo, razočaranostjo, otožnostjo in vodijo v depresijo.

Kateri je glavi vzrok vaše izgorelosti?

Vzroke izgorelosti zagotovo lahko iščemo v našem sedanjem obdobju življenja: prevelika obremenjenost in odgovornost na delovnem mestu, pretirano udejstvovanje znotraj družine ali partnerske zveze, v kateri živimo,… Glavni vzrok vaše izgorelosti pa so vaši vzorci in prepričanja, ki sestavljajo vašo osebnost. Vzorci in prepričanja, ki ste se jih priučili kot majhni otroci in danes po njih živite. Morda ste kot otroci živeli v okolju, kjer se je bilo potrebno ves čas prizadevati, da bi vas imeli starši radi, vendar nikoli in z ničemer niste zadovoljili njihovih pričakovanj. Morda ste bili pogosto izpostavljeni kritiki ali pa so vas zapostavljali, ter več pozornosti, ljubezni in odobravanja izkazovali vašim sestram ali bratom. V otroku se tako oblikuje podzavestno prepričanje, da mora biti popoln, da mora vedno ugajati drugim, da mora vedno vse narediti tako, kot želijo drugi,…. Mora, mora, mora,…  Vse to pa so pred dispozicije za razvoj izgorelosti – lahko že v otroštvu, v najstništvu ali pa v odrasli dobi. Ko posamezniku zmanjka energije, ga to napolnjuje z različnimi občutji, med katerimi je tudi tesnoba, ki pa svoj višek lahko doseže s paničnim napadom. Panični napad je nekaj najbolj grozovitega, kar se lahko posamezniku zgodi. Kadar pa so ljudje v tako veliki stiski in notranjemu trpljenju, pa ni nujno, da bodo doživeli samo en panični napad. Panični napad se lahko ponovi, ponavljanje paničnih napadov, pa vodi v panično motnjo, pri kateri nujno potrebujemo ustrezno terapevtsko pomoč in posluh.

Slika 3: Panična motnja nastane zaradi ponavljanja paničnih napadov.

Kako se spopasti s čustveno izgorelostjo?

S čustveno izgorelostjo se je najbolj priporočljivo spopasti s tapkanjem. Besedo tapkanje zelo radi uporabljamo, gre pa za t.i. EFT tehniko, ki v svoji osnovi pomeni »tehnika čustvenega osvobajanja«. Tapkanje nam pomaga, da se dotaknemo vseh stresnih dogodkov, ki so nas tekom življenja polnili z občutenjem raznovrstnih čustev, vseh stresnih dogodkov, ki so bili ključni za oblikovanje naših vzorcev in podzavestni prepričanj,…

Pod besedo tapkanje razumemo rahlo udarjanje s konicami prstov po akupunkturnih točkah našega telesa, obenem pa smo osredotočeni na določeno negativno čustvo, občutek, notranje ali fizično nelagodje.

Tapkanje je postopek, ki je vključen v terapevtski proces, ki ga poznamo pod imenom EFT terapija in ljudem prinaša najhitrejše, najbolj učinkovite in trajne rezultate. Pomaga jim, da svoje telo očistijo vsega negativnega. Tapkanje torej odpravlja čustveno izgorelost, kot tudi izgorelost nasploh.

Vir:

1 – Burnout Symptoms and Treatment – VeryVellMind