KATERA ŽIVILA PRIPOROČAM
Zdravilni jogurt
Dve desetletji je minilo, od kar nas je dr. Franc Tihole, zdravnik – imunolog, razveseljeval s prispevki o kislem pudingu. Uvidel je (saj je imel tudi doktorski naslov iz imunologije), da si moramo sami krepiti obrambo pred mikrobi in virusi. Vedelo se je, da se bele krvničke krepijo, če je v črevesni sluznici dovolj mlečnokislinskih bakterij, ki jih poznamo po tem, da iz mleka naredijo jogurt. Na žalost pa antibiotiki, ki jih predpisujejo zdravniki, uničijo tudi te koristne bakterije.
Da bi po jemanju antibiotikov lahko hitreje obnovili črevesno floro, bi morali pojesti zelo veliko jogurta, vemo pa, da nam je (posebno mladim) že en lonček preveč. Dr. Tihole pa je odkril, da se s pomočjo kislega pudinga lahko poveča število koristnih bakterij za desetkrat. Pripravil je običajni puding kot podlago in ga, ohlajenega na 40 stopinj, cepil z jogurtom. Vsebino je vlil v steklene kozarčke in jih vstavil v inkubator, ki je ohranjal potrebno temperaturo. Tako je lahko potekalo spreminjanje mleka v jogurt (fermentacija). To je pomenilo, da je jogurtu za desetkrat povečal zdravilno moč biotikov. Enako bi se zgodilo, če bi jogurt cepili s probiotiki ali prebiotiki.
Dr. Tihole je bil naš prvi zdravnik – nutricionist, ki nam je dokazoval, da je mogoče z zdravo hrano ozdraveti in zdravje tudi ohranjati. Sodeloval sem z njim in strinjal se je z mojim predlogom, da je »kislemu pudingu« potrebno dodati še naravne encime, vitamine in minerale. Škrob iz pudinga sem zamenjal z različnimi kosmiči.
Prepričan sem, da narodovega zdravja ne bomo okrepili s kemičnimi zdravili in vsemogočnimi medicinskimi aparaturami, ampak s povečano obrambno močjo vsakega posameznika. Čutim, da je to pot do naravnega zdravila 21.stoletja.
Dr. Tihole je ugotovil in zapisal: uživanje kislega pudinga odpravlja slabokrvnost revmatikov, ki je ni mogoče opraviti z drugimi zdravili. Povečuje mišično moč, tudi opešano srčno mišico, in pri inkontinenci ojača zapiralko mehurja. V osteoporozne kosti se spet nalaga kalcij in izrabljeni sklepni hrustanec se obnavlja. Kisli puding blaži bolečine, znižuje krvni pritisk ter zmanjšuje količino „slabega“ holesterola in sečne kisline.V zdravstveni rubriki Nedeljca, ki jo je urejal, je Tihole zapisal, da ima podatke o bolnikih z žolčnimi in ledvičnimi kamni, ki so se le-teh znebili po 6 tedenskem uživanju kislega pudinga.
Začetno navodilo za pripravo kislega pudinga je bilo: potrebujemo 1 liter mleka, ki pa ne sme biti homogenizirano, tj. z označko trajno, 2 vrečki pudinga, priporočen je malinov, jagodov ali borovničev, 1 dl svežega jogurta, najbolje tistega z označbo acidofilen. Puding skuhamo po navodilih iz vrečke in ga ohladimo na 40 stopinj (če nimate termometra – puding je ohlajen toliko, da ga lahko že jemo). Vlijemo jogurt in dobro premešamo. Vsebino natočimo v primerne kozarčke, če imamo gospodinjski inkubator. Lahko pa posodo dobro toplotno zaščitimo, prekrijemo s polivinilasto vrečko, ovijemo s krpami in vse prekrijemo še z eno plastično vrečko, ki jo tudi zavežemo. Tako pustimo stati pri sobni temperaturi 8 ur, če smo puding cepili z navadnim jogurtom, oziroma 24 ur, če smo to storili z acidofilom. Prijetno skisani puding damo v hladilnik in si ga večkrat privoščimo, še posebej na tešče. Če je hladen, ga pogrejemo.
Po dogovoru z dr. Tiholetom pa je recept za moj puding tak: preberemo okoli 10 dag ovsenih ali drugih žitnih kosmičev in jih prevremo v malo vode. Dodamo jim pest prebranih rozin ali drugega sladkega narezanega suhega sadja. Zamešamo med kosmiče, zalijemo z mlekom in nato v mešanico, ohlajeno na 40 stopinj, zamešamo lonček acidofilnega jogurta. Preostali postopek je enak kakor pri prej omenjenem receptu. Če želimo lahek puding, ki bo bolj zdravilo kakor živilo, ga bomo naredili po prvem receptu in obratno, za bolj hranilen puding uporabimo drugi recept. Od tega je odvisno tudi, ali bomo vzeli posneto ali polnomastno mleko. Če bo namenjen otrokom, ga lahko malo sladkamo z rjavim sladkorjem ali medom.
Kaj škodi zdravju?
~ Preveč soli, če je zaužijemo več kakor 5 gramov dnevno (kavna žlička). Vedeti je treba, da je sol že v vsakem živilu.
~ Sladkor, še posebej v slaščicah iz bele moke.
~ Pitje črne kave, ki telesu jemlje kalcij in železo. Prava kava je za človeka to, kar je bič za preutrujenega konja.
Važna je priprava hrane
~ Živila, ki jih pripravljamo za posamezni obrok, naj bodo kuharsko obdelana samo toliko, kolikor je potrebno za prebavo in razkužitev.
~ Presnovi najbolj škodi priprava hrane z visoko temperaturo.Ocvrto in pečeno na maščobi ni mogoče drugače pripraviti.
~ Bodimo kar se da varčni z belo moko, maščobo, s sladkorjem in soljo. Sladkorju se izognimo in ga nadomestimo z medom ali suhim sadjem. Hrano pa zabelimo in solimo na koncu kuhanja. To velja tudi za začimbe.
Zakaj prednost žitom?
Sam že več desetletij govorim, da so žita najvažnejši del zdrave hrane. Sedaj tudi bolj osveščeni zdravniki postavljajo žita za osnovo v piramidi, ki nazorno prikazuje, koliko naj bo različnih živil v raznovrstni in zdravi prehrani. Največ naj bo raznovrstnih živil iz žit, sledi jim zelenjava in sadje, zelo malo mesa in najmanj živalskih maščob, sladkorja ter soli. Temu pravijo tudi mediteranska hrana in res je v krajih ob Sredozemskem morju malo tako imenovanih civilizacijskih bolezni.
Tudi pri žitu je zelo pomembna priprava. Vedno imam v shrambi različna žita. Kupujem jih pri kmetih ali v mlinih, ki jim zaupam, da imajo žita, pridelana brez pesticidov in umetnih gnojil. Taka žita se dobijo tudi na nekaterih tržnicah in v bio-trgovinah. Lahko zaupamo tudi podjetju ŽITO, da so njegovi izdelki z označbo blagovne znamke NATURA zadovoljivi za pripravo zdrave hrane.
Navado imam, da kupujem različna žita, tudi manj znana, kakor je na primer pira. Vsako žito hranim posebej v zaprti posodi. Odkar sam skrbim za svoje zdravje, imam tudi mlin in si žito zmeljem tik pred uporabo. Gospodinjski mlin danes ni več tako drag kuhinjski pripomoček. Ročni stane manj kakor dvajset tisočakov, električni pa okrog šestdeset tisoč tolarjev. Vse več je tudi malih mlinov na kamen in ne valjčnih, v katerih se žito pregreva in izgubi svojo življenjsko moč. Vemo, da moka že po kratkem času izgubi veliko tega, kar predstavlja njeno zdravilno moč. Žitne beljakovine oksidirajo, združujejo se z atomi kisika in postajajo oksidanti, kakor se temu pravi. Postajajo grenkega okusa in so lahko tudi rakotvorni.
Čeprav sem proti, da bi nam razvajene okuševalne brbončice, ki jih imamo na jeziku, vsiljevale, kaj naj jemo, pa je prav, da se tudi zdrava hrana prilagaja posameznim željam. Vedeti je treba, da nimamo vsi enakih možnosti za presnavljanje posameznih žitaric. Hrana iz žit bo lahko bolj okusna, če bomo mešali moko iz različnih žit. Za začetek si skuhajte žgance iz koruze, pšenice in ječmena in spoznali boste koristi domačega mlina.
Živila, ki jih odsvetujem
~ Izogibajmo se mesa živali, ki jih ne redijo na naraven način in so iz farmske reje. Goveje meso damo v krop in kuhamo največ pol ure. Kuhano bo, če vode ne bomo solili. Juho, mnogi ji pravijo “živalski urin”, zavrzimo. V njej je vsa kemija, ki jo je žival zaužila.
~ Za odrasle ljudi ne priporočam soje in vsemogočih izdelkov iz nje. Vsebujejo preveč beljakovin, ki jih mora telo predelati v ogljikove hidrate in skisajo kri. Tudi rakave tvorbe so pretežno iz beljakovin.
~ Kravje mleko in izdelki iz njega so bolj v breme kakor v korist zdravju. Izjema so fermentirani izdelki, kot je jogurt, kislo mleko, skuta in kefir.
~ Zelenjava iz rodu razhudnikov (krompir, paradižnik, cvetača in jajčevci) vsebuje škodljive snovi, enako kot tobak. Jemlje kalcij in telesno toploto.
Priporočam pa
~ Čimveč žitnih izdelkov v obliki raznih kaš. Če je le mogoče, kupujte biološko pridelana žita in jih na domačem mlinu zmeljite šele pred uporabo.
~ Zelje in repa, še posebno, če sta skisana, veliko prispevata k zdravju.
~ Zelo koristne so vse vrste buč, odločno pa odsvetujem uživanje kumaric.
~ Od solatnic so dobri vsi radiči, manj pa endivije. Tudi rdeča pesa je v korist zdravju.
Zakaj odsvetujem kumarice?
Še pred desetletji, ko sem bil na dopustu, nisem hotel jesti ocvrtega zrezka in postregli so mi dvojno “porcijo” kumaric v solati. Nekaj dni sem imel težave s prebavo. Obležale so mi v želodcu in povzročale boleče krče.
Spominjam se mlade mamice, katere dojenček je jokal vso noč. V skrbi, da ni kaj usodnega, je po telefonu poklicala zdravnika. Ta jo je samo vprašal: “Ali ste jedli kumarice za kosilo?” Ko je pritrdila, je tudi že vedela vzrok. Tudi v mnogih kuharskih knjigah je napisano, da so kumarice težko prebavljive.
Nekaj povsem drugega pa so bučke. Te zelo priporočam. Kdor že ne more brez kumaric, naj jih je sveže odtrgane, dobro oprane in kar v olupku.
Zakaj sem proti kavi?
Dolgoletnega zdravja mi ni podarila mati narava. Pred več kakor 40 leti se nisem kaj dosti ubadal s tem, kaj jem in pijem. Takrat tudi ni bilo toliko raznovrstne hrane in pijače ter reklame, kakor danes. Pa vendar sem v srednjih letih hudo zbolel. Prisluhnil sem svoji vesti in eden prvih nasvetov mojega notranjega zdravilca je bil: “Ne pij več kave!” Tako se je začela moja pot do zdravja. Seveda pa je kava samo eden izmed kamenčkov, ki ga je treba izločiti iz našega mozaika, če hočemo dočakati visoko starost in biti zdravi do zadnjega diha.
Večkrat sem se vprašal, v čem je razlika med narkomanom in odvisnikom od kave, ki ne moreta začeti dneva brez odmerka droge ali močne kave. Oba sta zasvojenca, na nek način bolnika, ki jima je treba pomagati. Toda če gre za drogo, bomo dvignili preplah, če pa pijemo kavo, mislimo, da gre za osvežilni napitek. Uvidel sem te kvarne posledice pitja kave in to so:
~ Kofein in druge snovi, ki so v kavi, jemljejo telesu železo in kalcij. Zaradi tega so žile manj prožne in pretok krvi je slabši. Venske zaklopke, posebno tiste na koncu udov, ne pomagajo dovolj, da se kri hitreje vrača k srcu.
~ Kava z mlekom ali smetano zamasti jetra in najvažnejši organ, ki naj čisti telo vsega, kar mu škodi, ne more opravljati svoje naloge.
~ S praženjem surove kave na visoki vročini se beljakovine, ki so v kavi, spremenijo v žlindro in verjamem v to, da je ta tudi rakotvorna. Ne bodite presenečeni! Odsvetujem tudi navadno belo kavo , ker so tudi to pražili in te beljakovine so v hudo breme zdravju.
Kaj pravi o kavi ameriški zdravnik?
Nedavno sem prebral, kaj o škodljivosti kave pravi ameriški zdravnik dr. H. Bieler.Takole je zapisal: dokler smo mladi in aktivni, strupene kisline iz kave izločamo z urinom, toda pozneje, ko ledvice z leti oslabijo, se te kisline nabirajo v telesu. Ljudje postajajo utrujeni, potrti, boli jih glava in popijejo še več kave, da bi vzdržali. Za trenutek se počutijo bolje, vendar je to samo krinka, ki skriva resnično nevarnost za zdravje.
Večkrat me kdo vpraša za nasvet, kako naj se odvadi pitja kave. Povem mu, da je to odvisno od duševne moči in trdne volje. Za zdravje je najbolje, da se dokončno preneha s pitjem, če to ne gre, pa postopoma.
Nekdo je slikovito dejal: kava učinkuje na človeka enako kakor bič na preutrujenega konja. Kaj temu sledi, si lahko mislimo!
O mleku nimam dobrega mnenja
Večkrat me kdo vpraša, ali je za starejše ljudi dobro, da popijejo dosti mleka. Nekateri ga pijejo pri vsakem obroku hrane, in da bi imeli še večji užitek, ga tudi sladkajo. Moram povedati, da zadnjih 40 let, odkar nisem bil več omembe vredno bolan, ne uživam kravjega mleka. Pa tega nisem nikjer prebral, tudi svetoval mi tega ni nihče. Preprosto sem čutil, da mi običajno kravje mleko bolj škodi kot koristi. To pa ne velja za fermentirano mleko, ki ga kupujemo kot jogurt, kislo mleko in kefir. Seveda mora biti vse brez nepotrebnih dodatkov. Tudi o mlečnih izdelkih, kot so različni siri in maslo, nimam dobrega mnenja. Izjema je na navaden način pripravljena in le malo slana skuta. V majhnih odmerkih je za zabelo dobra tudi kisla smetana, če le ni pregreta.
Še bolj kakor samo mleko je škodljivo njegovo pregrevanje. Pasterizirano mleko že v mlekarni segrevajo nad 80 stopinj, pa vendar ga marsikdo ponovno da zavreti pred samo uporabo. Razne kaše in kosmiči so zdrava in izdatna jed, vendar le, če jih skuhamo na vodi in nikakor ne na mleku. Če na mleko nismo alergični (takih je vedno več), lahko kuhano kašno jed začinimo s soljo, kislo smetano in polijemo s hladnim mlekom.
Pred kratkim sem v dnevnem časopisu prebral, da v ameriški raziskavi, ki je trajala 12 let, niso ugotovili, da bi pitje mleka zadrževalo večanje bolezenske osteoporoze. Zaradi krhkosti kosti pri starejših osebah prihaja do nevarnih zlomov, ki se tudi težko zacelijo. Odkrili so celo, da je bilo pri ženskah, ki jih je zajela raziskava, za 1,45-krat več zlomov kakor pri tistih, ki mleka niso pile.
Ameriška zdravstvena komisija je javno objavila, da mlečna industrija zavaja ljudi s tem, da naj bi mleko ščitilo pred osteoporozo in zniževalo previsok krvni tlak. Molči tudi o odkritjih omenjene raziskave, da so ljubitelji mleka v večji nevarnosti; ženske dobijo raka na jajčnikih, moški pa na prostati. Pri teh so odkrili tudi več sladkornih bolnikov, bolezni srca in ožilja. Predvsem pa so predebeli in od tu prihajajo skoraj vse civilizacijske bolezni.
Natančni znanstveniki so po tolikih letih raziskav ugotovili, da telo lahko sprejme le tretjino kalcija, ki je v mleku. Iz zelenjave pa dvakrat toliko. Polovica otrok, ki so bili kronično zaprti, je ozdravelo, ko jim niso več dajali kravjega mleka.
Žita za zdravo prehrano
Dolgoletne izkušnje mi povedo, da so žita nosilni del zdrave prehrane. Pri tem ne zanemarjam zelenjave in sadja, vendar samo kot dopolnilo k žitni hrani. Vitamini in encimi, ki jih je v obilju v sadju in zelenjavi, omogočajo, da telo dobi potrebno energijo, beljakovine in maščobe iz zaužite žitne hrane. Ne bom oporekal temu, da nekateri živijo samo od zelenjave in sadja. Slišim celo, da nekateri lahko živijo samo od zraka, ali, kot pravijo, od prane, ki prihaja iz vesolja. Jaz v to ne verjamem! Tudi naše telo je oblika najbolj izpopolnjenega stroja in noben stroj ne dela, če mu ne dajemo ustrezne energije ter mažemo njegove premikajoče dele. Večini ljudi so žitni izdelki temelj vsakodnevne prehrane. Žal je sodobni razvoj mnoge zavedel, da so žita predvsem krma za živino, meso pa naj bi bila njihova hrana.
Največkrat se miselno ubadam s tem, zakaj smo mnogi, ki se hranimo z žitaricami, veliko bolj zdravi od drugih, ki so prepričani, da je meso osnova prehrane. Ob novoletnih praznikih si drug drugemu želimo predvsem zdravja. Vse drugo pa bo že temu sledilo. Ob tem pa najljubšim gostom ponudimo največ tega, kar takoj pokvari našo iskreno željo, da bi bili v vsem letu zdravi.
Vsa žita, ki so nam na voljo, so pomemben vir zdrave hrane. Seveda dajem prednost tistim, ki so pridelana na naraven način in da od žita ni ostal le škrob, odvzeto pa vse tisto, kar omogoča zdravo presnovo.
Pšenica dobro vpliva na razvoj in rast telesa, krepi odpornost in nudi dobro počutje. Ohranja črevesno floro. Zadržuje širjenje vlažnih lišajev in krepi kožo zoper različna vnetja. Pomaga pri zastrupitvah s hrano, ureja prebavo in ohranja vitalnost telesa.
Proso je naravni antibiotik. Na vodi kuhana prosena kaša pomaga pri delovanju ledvic, blaži krče v prebavilih in obnavlja črevesno floro. Dobro pomaga pri zakisanosti presnovkov, ki sprožijo putiko. Že dolgo je znano, da proso krepi lase in nohte. Našemu izgledu pa daje lepotni učinek.
Ajda je bila nekdaj zelo cenjena žitarica in opevana v ljudskih pesmih. Z obilno čebeljo pašo na začetku jeseni so ljudje prišli do naravnega sladila, čebele pa so preživele do naslednje pomladi. Ajda pomaga krepiti žile, posebno najtanjše, zavira krvavitve in blaži previsok krvni pritisk. Pomaga pri želodčnih težavah, še posebej pri slabem zadahu iz ust. Že dolgo se ve, da pomaga pri kožnih boleznih, posebno če gre za kraste. Iz izkušenj vem, da ajdova kaša in žganci pomagajo pri krepitvi in čiščenju jeter.
Koruza pomaga pri izločanju ledvičnih kamnov in blaži sečno kislino. Ker vsebuje veliko vitamina E, jo priporočam pri bolnih žilah, sečnih poteh, pri ščitnici, sladkorni bolezni, astmi in rahitičnosti. Več koruzne hrane svetujem tudi tistim, ki imajo zvišan krvni pritisk.
Oves je tudi v ljudskem zdravilstvu vedno bolj cenjen. Narašča povpraševanje po čaju iz mlade ovsene slame. Vsebuje veliko kremenčeve kisline in pomaga pri boleznih ledvic, mehurja, mokrilnih poti, žolča in jeter. V pomoč je pri sladkorni bolezni, gangreni, vnetju vranice in pri boleznih rodil.
Ječmen krepi telesno rast, kar je pomembno predvsem za otroke. Zadržuje prehitro staranje, nezaželeno debelost in pomaga pri lajšanju obolelega grla, revme in išijasa. Ječmenova kaša pomaga tudi pri boleznih želodca, če imamo drisko in podobno.
Rž zadržuje nastajanje sladkorne bolezni in blaži preveliko zakisanost krvi. Ugodno vpliva zoper slabokrvnost, pri bolezni ščitnice, klimakteričnih težavah, lajša migrene in dobro vpliva na živčni sistem.
Riž dobro dene pri zdravljenju želodčnega in črevesnega katarja. Pomaga pri pljučnih boleznih, posebej še tuberkulozi. Ima ugoden vpliv na urejanje menstrualnega ciklusa.
Kako pripravljati hrano?
Največ škode naredimo, tudi biološko pridelanim živilom, če jih ocvremo, pečemo ali predolgo kuhamo. Kar lahko jemo surovo (presno), kuhajmo samo toliko, da razkužimo. Če pa pripravljamo živila na maščobi in ta doseže tudi do 300 stopinj, je bolje, da jih zavržemo kakor zaužijemo. Na primer iz ocvrtega mesa nastane težko prebavljiva žlindra, ki zastruplja telo.
Da bo hrana tudi zdravilo, jo pripravimo tako:
~ Jedi za enolončnice dajemo v lonec postopoma glede na čas, ki je potreben za kuhanje. Ko se več ne kuha, dodajmo začimbe, solimo in zabelimo s hladnim oljem.
~ Meso pripravimo na običajen način. Kuhamo ga v kropu, največ pol ure in še vročega polijemo z marinado. Pripravimo jo iz različnih začimb, ki smo jih vajeni in jih imamo. Lahko zmešamo ali ″zmiksamo″ hladno olje, česen, kislo smetano, mleko, limono, lahko tudi vino, poper, ščepec soli ipd. Pripravljena naj bo tako, da se meso z njo prepoji. Tudi meso in ribe iz žara pripravimo z marinado.
~ Razne zrezke (kruhove ipd.) pripravimo na običajen način. Le cvreti jih ne damo na maščobo, ampak skuhamo v kropu. Ne bodo razpadli, kakor to mnogi mislijo.
~ Če si zaželimo jajce na oko, damo v ponev malo vode in ko zavre ubijemo jajce. Kmalu zakrkne kakor na masti. Damo ga na ogret krožnik, malo osolimo in po želji zabelimo s hladnim oljem.
~ Za moč in zdravje zelo priporočam kuhano žito, še posebej pšenico. Žito preberemo, operemo in ga damo zavreti v dvakrat toliko vode, kolikor je žita. Ne smemo soliti. Ko zavre, vso vsebino vlijemo v termo steklenico z širokim vratom, zapremo in čez noč se bo žito zmehčalo. Če nimamo take steklenice ali druge posode, ki dalj časa ohranja toploto, žito zvečer namočimo in naslednji dan skuhamo. Kuhano lahko porabimo za različne priloge. Iz nje naredimo tudi zdravo sladico. Kuhanemu žitu dodamo različno sadje, malo medu, kislo smetano in zmletih orehov. Sol niti ne bo potrebna.
Kako pripraviti čebulo na zdrav način?
Čebula je važna začimbnica, mnogi jo uvrščajo celo med zdravilne rastline. Če pa čebulo pražimo na maščobi, se spremeni v težko prebavljivo žlindro, ki hudo zmoti presnovo. Sam čebule ne pražim že več desetletij, pripravljam pa golaž na različnih shodih. Zraven pripravim še ajdove žgance, še bolje pa žgance iz več vrst žita, ki ga zmeljem tik pred uporabo. Za domačo porabo lahko čebulo pripravimo na dva načina. Narežemo jo na večje koščke, jo poparimo z vrelo vodo in “zmiksamo” s paličnim mešalnikom. Če mešalnika nimamo, čebulo narežemo na tanke koščke in jo počasi dušimo na vodi, ki jo po potrebi še dolivamo. Dodamo različne začimbe, ki nam prijajo, kot je mleta paprika, lovor, timijan, šetraj, morda pest ovsenih kosmičev. Lahko pa naredimo podmet iz koruzne moke in vode, prilijemo k čebuli in vse skupaj kratek čas dušimo.
Meso narežemo na primerne koščke in ga damo v vrelo neslano vodo. Po dvajsetih minutah vodo odlijemo in jo zavržemo. Meso bo dovolj mehko, če ga le ne bomo prej solili. Nato med meso zamešamo pripravljeno čebulo z začimbami, pustimo še malo prevreti in po želji osolimo. Manj bomo solili, bolj bo jed zdrava. Prijeten okus bodo golažu dali čebula in začimbe.
Golaž, ki ga pripravljamo po starem, vsebuje dve škodljivi stvari . Kako je s praženo čebulo, sem že povedal. Zakaj pa odlijem in zavržem prvo vodo, v kateri se je kuhalo meso? Vsa kemija, ki jo je govedo zaužilo (krmila, pesticidi, klorirana voda itd) se nabirajo v živalskih kosteh in mišicah. S kratkim kuhanjem se izločijo v vodo in jih ne bomo še mi zaužili. Zelo blizu resnice so tisti, med njimi so tudi zdravniki, ki pravijo, da je goveja juha živalski urin! Ali naj bo to še naša juha?
Z manj soli do zdravja
Prihaja čas, ko bo moral najprej vsak sam poskrbeti za svoje zdravje. Pričakovati, da bo medicina, pa naj bo šolska ali ljudska, skrbela za naše zdravje, je mimo. Najbolj zgovoren dokaz je to, da je vedno manj zdravih ljudi. Več je zdravnikov, ambulant in bolnišnic, več je ljudi, ki iščejo zdravstveno pomoč. Izhod vidim v tem, da bodo morali zdravniki in zdravilci najprej ljudi naučiti, kako naj zdravo živijo. Kdor pa tega ne bi počel, bi si zdravljenje plačal s svojim denarjem.
Pred več kakor dvainštiridesetimi leti sem tudi sam hudo zbolel in zdravniki so videli izhod le v tvegani operaciji. K moji bolezni je precej prispevalo tudi preveč soli. Odločil sem se, da bom sam poskrbel za svoje zdravje. Nisem šel na operacijo in od takrat tudi nisem več bil pri zdravniku. V tem času sem veliko preizkušal na sebi in spoznal, kaj jesti in kako živeti, da ostal zdrav tudi v starosti.
Slano, sladko in mastno si želijo naše okuševalne brbončice, ki jih imamo na jeziku. S preobiljem sedanjega časa smo jih razvadili, zato zahtevajo vedno več take hrane. Tudi kulinarika se močno trudi, da bi bila hrana čimbolj okusna, kar pomeni, da bi ustregla brbončicam, ne glede na poznejše proteste želodca in celega organizma. Spoznal sem, da obstaja pot iz tega začaranega kroga!
Hrane, ki jo kuhamo, ne solimo med kuhanjem, ampak šele tik pred jedjo, najbolje takrat, ko je že na krožniku. Tako bo sol ostala na površju hrane in ne v njeni notranjosti. S tretjino količine soli, ki jo običajno uporabimo, bo hrana enako slana. Ker spada k zdravi prehrani tudi manj maščobe in sladkorja, bomo tudi tega dodali manj, ker bo jed že na krožniku.
Odkril sem tudi, da se hrana hitreje skuha, če ni soljena vnaprej. Goveje meso je kuhano v pol ure, če ga damo v neslan krop, ki ga kasneje zavržemo. Tisto, čemur nekateri pravijo goveja juha, mnogi, tudi zdravniki, imenujejo živalski urin. Vsa kemija, ki jo je žival zaužila, se je nabirala v kosteh in mišicah in je s kuhanjem prišla v juho. Da ne omenjam adrenalina, ki se je v živali sprostil pred zakolom. Zrezke pripravimo na običajen način, ne da bi jih solili ali jim dodali začimbe. Pripravljene skuhamo v neslanem kropu. Med tem pa pripravimo marinado iz različnih začimb, kot je olje, sol in drugo po izbiri. Še vroče zrezke damo v pripravljeno marinado in počakamo, da se ohladijo. Enako storimo z mesom, ki ga pripravimo na žaru. Primer: za večjo skupino izletnikov so janca spekli na dva načina: prvega so natrli s soljo in drugimi začimbami, drugega pa najprej spekli in ga še vročega pokapljali s pripravljeno marinado. Meso prvega je bilo na obrobju trdo in preveč zapečeno, ob kosti pa še krvavo. Na mesu drugega pa je bila prijetno dišeča skorja, meso v notranjosti pa sočno in okusno.
Sam le redko jem meso, čeprav nisem strog vegetarijanec. Najprej pa sem ga omenil zato, ker veliko ljudi še vedno misli, da ni kosila ali pravega slavja brez mesa.
S preveč soli pokvarimo tudi zelenjavne jedi. Sedaj je čas za kisanje zelja. Strokovnjaki, ki pišejo, kako pripraviti zelje za kisanje, priporočajo 2 in več odstotkov soli. Sam imam svoje kislo zelje vse leto in je spravljeno v prostoru z običajno temperaturo. Postopoma sem znižal količino soli na 0,5%, to je pol kilograma na 100 kg zrezanega zelja. Letos sem dal kisati brez soli. Zelje je že primerno kislo in ni mehko ali sluzasto. Res pa sem moral kad zaliti s prekuhano vodo, da je prekrila zelje. Sol povzroči, da zeljne celice izločijo vsebino, ki ima največjo vrednost in ta plava v tekočini. Ostane lesna ovojnica, za katero pa človek nima encima, da bi jo razgradil.
Da bo kruh tudi zdravilo
Še ko sem odraščal, je veljal rek: “Če ti kruhek pade na tla, poberi in poljubi ga!”. Danes pa ga mečejo v smeti, z njim se hranijo podgane, ki širijo bolezni. Tak nespoštljiv odnos do kruha se nam bo še kruto maščeval, če ne drugače od nasilja tistih, ki nimajo vsakdanjega kruha.
Prvi kruh so spekli že pred 8000 leti in ga kot žrtveni dar dajali v dar bogovom. V rimskem času je postal važno živilo. Pred našim štetjem so imeli samo v Rimu 250 javnih pekarn. Poraba kruha je rasla celo do 300 kg letno na prebivalca. Manj ga je bilo, kadar žito ni obrodilo. Ko smo iz Amerike dobili krompir, se je poraba zmanjšala. Danes ga v razvitem svetu pojedo le okrog 80 kg letno na prebivalca.
V razvitih delih sveta že dolgo ne primanjkuje kruha. Malo žita se zmelje v moko in speče v kruh, večji del je namenjen krmi živine, da bi lahko ljudje namesto kruha trikrat na dan jedli meso. Čeprav so ljudje vedno bolj pametni in jim računanje ne dela težave, pa se le redko kdo zamisli ob tem, da bi iz 8 kg žita dobili najmanj 10 kg kruha, če ga damo kot krmo živini pa dobimo samo 1 kg mesa. Tudi če ne upoštevamo tega, da gre veliko denarja za vzdrževanje živine, že preprost račun pokaže, kako negospodarno ravnamo.
Kruhu nekateri celo pripisujejo krivdo za preveliko število debelih ljudi in od tu izhajajo številne civilizacijske bolezni. Vendar za to ni kriv polnozrnat kruh, ampak tisti iz prečiščene snežno bele moke, ki mu ponekod dodajo tudi mleko, sladkor, maščobe in kdo ve kaj še. Tako dobi želodec v sebe gosta, ki vsakokrat kaj vzame, pušča pa salo, ki se ga telo le težko znebi. Iz zaloge pobere encime in vse drugo, kar je potrebno za presnovo. Ne bo minilo dolgo in želodec se bo spet oglasil in zahteval hrano.
Za skoraj vsa žita velja, da vsebujejo vse, kar je potrebno za popolno presnovo. S sodobnim mletjem in presejanjem pa mu odvzamemo kalček (ki je najpomembnejši del zrna) in ovojnico (ki zelo dobro pomaga pri premikanju hrane skozi telo).
Vsi želimo biti zdravi, tudi na jesen življenja. Da bi to bili, ne jejmo belega kruha, ampak samo polnozrnatega iz pšenične moke, lahko pa tudi iz različnih mok, vendar naj v testu prevladuje pšenična. Kdor le ima možnost, naj si sam zmelje žito ali pa kupi moko v bližnjem mlinu in si doma speče kruh. Vsemogoči dodatki, razen soli in kvasa, so kruhu prej v škodo kakor v korist. Kruh naj se peče na temperaturi do 180 stopinj in naj skorja ne bo preveč zapečena. Prežgane beljakovine v skorji ali kje drugod, so neprebavljive in če se te žlindre veliko nabere, je lahko bolezen zelo blizu. Ne jejmo sveže pečenega kruha, odloži naj se vsaj pol dneva. Če ga primerno shranimo, lahko tudi v hladilniku, bo uporaben cel teden.
KAKO SI POMAČAMO ČE ZBOLIMO?
Z močnikom nad bolezen – kako ga pripravim?
Iz upokojenskega doma so me vprašali, če lahko povem , kaj je zame zdrava in kaj zdravilna hrana. Tokrat ne bom razlagal, kaj je zdrava hrana. O tem je bilo že veliko povedanega. Zdravilna pa je zame tista hrana, ki jo uživam, kadar se ne počutim dobro, če me zbada v kakem sklepu ali se me loteva kaka viroza. Ničkolikokrat sem že preizkusil, enako so storili tudi drugi, ki sem jim to svetoval, da je najbolj zdravilen redek koruzni močnik z nekaterimi dodatki (npr. s čebulo, česnom, korenjem, kolerabo, z zeleno).
Kako ga pripravim?
Nekaj žlic koruzne moke gladko razmešam s hladno vodo. V pripravljeno vrelo vodo dam nekaj drobno narezane ali “zmiksane” zelenjave, med katero sta tudi čebula in česen. Mešam in pustim kuhati največ 5 minut. Malo naj jed še postane,nato jo dam na krožnik in po vrhu malo osolim. Zabelim s hladnim oljem ali s skuto. Bolj razvajeni pa naj si zabelijo s kislo smetano.
Meni ta močnik zelo hitro uredi prebavo, kadar je ta zmotena, ker sem iz vljudnosti pri kom pojedel kaj napačnega. Veliko sem na cesti z avtom, dostikrat na dežju ali prepihu in kadar me zbada v kakem sklepu, je ta močnik najboljše zdravilo. Da tablet ne jemljem, se razume samo po sebi. Prepričan sem, da si s kalcijem krepim kosti in imunsko obrambo.
Prenehati s kajenjem!
Marsikdo se pohvali, da nima več prebavnih težav, odkar ne uživa ocvrtega ali pečenega mesa. Temu so se lahko odrekli, tudi zaradi norih krav, ne morejo pa opustiti kajenja. Niso redki, ki mislijo, da jim lahko medicina ali naravno zdravilstvo pomaga popraviti zdravje, ki ga povzroča kajenje. Vsakemu odločno povem, da takega zdravila ni. Tisti, ki se zdravo hranijo, še vedno pa kadijo, pijejo kavo, se premalo gibljejo in stresno živijo, so izločili samo en faktor, ki jim je kvaril zdravje. Premalo se zavedajo tega, da se našteti vzroki za bolezni med seboj množijo in ne samo seštevajo. Naše telo lahko primerjamo z najboljšim strojem, ki ga je človek sposoben narediti. Brezhibno bo deloval le, če v njem ne bo nobenega motilca. Človeško telo se je skozi razvoj moralo marsičemu prilagoditi in je sposobno ublažiti tisto, kar počno posamezni motilci. Če pa jih je preveč, telo tega več ne zmore.
Ne obsojam tistih, ki me prosijo za pomoč, čeprav že z njihovih obrazov ugotovim, s čim si kvarijo zdravje. Odločno pa povem, kaj jim je storiti, da ne bodo več potrebovali ne zdravnika in ne zeliščarja. Vem, da se ni vedno lahko odvaditi kajenja, še posebno zato, ker tudi zdravniki, nekateri zdravilci in ugledni ljudje kadijo. Ko se pogovarjam s kadilci, slišim zgodbe o tem, da je nekdo umrl za rakom na pljučih, čeprav ni kadil. Kdo drug pa pripoveduje o osemdesetletniku, ki je kadil od mladih nog, pa je umrl naravne smrti. Tudi sam poznam take primere. Kadilci, ki se tolažijo s takimi primeri, pa prezrejo dokaze, da je od 100 umrlih za rakom na pljučih 95 kadilcev. Res je tudi pet takih, ki morda niso kadili. Ne vemo pa, če niso bili pasivni kadilci, to pomeni, da so vdihavali onesnažen zrak iz kadilčevih pljuč. Tudi za očake, ki so dočakali visoko starost, čeprav so kadili, bi bilo dobro vedeti, kako je bilo pri njih z drugimi faktorji, ki so ga ohranili pri zdravju. Ob njihovem rojstvu je vsak tretji dojenček umrl, odrasli so le najbolj čvrsti in največkrat brez zdravil.
Pravijo, da imamo dober protikadilski zakon. Vemo pa, da zakone le redko kdo prebere, še manj pa je takih, ki bi se po njih ravnali. Vsi bi morali kaj storiti, da bi kajenje postalo nekaj nevrednega, kar bi drugi obsojali. Tako kot policisti ugotavljajo alkohol pri voznikih, bi lahko zdravniki izmerili zakajenost izdihanega zraka pri bolnikih. In prva zapoved bi lahko bila: prenehaj kaditi, ali pa boš sam plačeval zdravljenje! Sklicevati se na demokracijo in osebne svoboščine, češ da lahko vsak počne, kar hoče, velja samo do trenutka, dokler kadilci ne posežejo v pravice nekadilcev. Če bi kdo izpustil pline (ali kratko: prdnil) pred drugimi, bi mu to zamerili in ga imeli za nevzgojenega. Ti plini so manj škodljivi od tistih, ki nam jih pod nos pošilja kadilec, pa ga vseeno ne obsojamo.
Poleg volje, ki naj jo kadilci zberejo, da bi prenehali s kajenjem, jim je treba tudi pomagati. V Ameriki so že iznašli tabletko, ki ji rečejo ZYBAN in so jo preizkusili že pri velikem številu strastnih kadilcev. Ena tretjina je trajno opustila kajenje, seveda predvsem tisti, ki so imeli zadosti volje. Zanimivo je to, da je skoraj pri petini tistih, ki so bili na preizkušnji, pomagala tableta, čeprav je bila lažna, pa ti ljudje za to niso vedeli. Tako imenovani “placebo” efekt. Tudi sam sem pomagal mnogim strastnim kadilcem, da so se rešili te nadloge. Nimam kake pilule, pripravil pa sem čaj iz zelenih ovsenih bilk, ki pomaga, kadar nastane abstinentčna kriza. Čaj je uspešen tudi takrat, ko se pri odvajenemu kadilcu pojavi želja po kakem nadomestku, običajno so to sladkarije in predobra hrana. Ovseni čaj vsebuje tudi številne učinkovine, ki krepijo zdravje.
Moja največja želja je: storimo čim več za zdravje, da bomo srečni, dolgo živeli in na koncu spokojno umrli.
Vir: Ivan Maršič