OSNOVE O SONČENJU IN ZAŠČITI PRED SONCEM
Poškodbe kože zaradi sončnih žarkov, so eden od glavnih faktorjev prehitrega staranja kože in kožnega raka. Zelo je pomembno, da se vsak posameznik dobro seznani z področjem zaščite pred ultra-vijoličnimi (UV) žarki. V tem članku vam podajamo osnove ter pomembne napotke, ki jih posameznik potrebuje na tem področju.
Napotki za osnovno zaščito pred soncem:
Aktivnosti na prostem načrtujte zgodaj dopoldan ali pozno popoldan ter se tako izognite najmočnejšim sončnim žarkom med 11. in 16. uro.
Izogibajte se solarijem in preparatom za samoporjavitev.
Nosite široko naglavno pokrivalo in zaščitna očala, ki ščitijo pred UVA in UVB žarki.
Zadržujte se v senci kolikor je to mogoče.
Nosite obleke z gosto tkano tkanino.
Izberite pravilen in predvsem celovit UVA+UVB preparat za zaščito pred soncem, ki podpira širok spekter UV svetlobe in ne povzroča stranskih učinkov.
Uporabljajte preparate z zaščitnim faktorjem za sončenje (SPF) vsaj 15 ali več, na vseh predelih izpostavljene kože, tudi ustnic.
Če imate občutljivo kožo uporabite zaščitni faktor (SPF) vsaj 30 ali več (več o izbiri v nadaljevanju).
Pri izbiri preparatov za zaščito pred soncem, bodite pozorni da so vodoodporni, saj so drugače lahko pripravki hitro neučinkoviti, zaradi potenja ali kopanja.
Preparat za zaščito pred soncem, nanesite na kožo vsaj pol ure pred izpostavljenostjo in jo redno dodajajte, še posebej če ste izpostavljeni direktni sončni svetlobi.
Bodite še posebej previdni, če se zadržujete ob vodi, snegu, pesku ali drugih podlagah, ki dobro odbijajo škodljive žarke iz sončne svetlobe, zaradi česar se izdatno poveča možnost sončnih opeklin ali poškodb kože.
Otroška koža je dodatno občutljiva na UV žarke, zato pazite da je dobro zaščitena ter če se le da, čimbolj v senci.
Ne zanemarjajte vpliv UV žarkov, pa četudi se nahajate v zaprtih prostorih ali vozite avto. Navadno steklo dobro blokira le UVB žarke, medtem ko UVA skoraj v celoti prepušča (več o UV izpostavljenosti v nadaljevanju).
Občutljivost kože glede na tip (fototip):
Poznamo več tipov kože, ki so vsaj kar se tiče občutljivosti na možne poškodbe zaradi sončnih žarkov, med seboj različni. Zelo dobro je poznati svoj tip kože glede foto občutljivosti na UV svetlobo ter se tako pravilno zaščititi pred morebitnimi negativnimi posledicami.
Razdelitev tipov kože glede občutljivosti na UV žarke:
Fototip 1: Zelo svetla koža z malo pegami. Hitro se opeče in se intenzivno lušči. Ne dobi skoraj nič barve po sončenju. Ta tip kože ima največje tveganje za morebiten razvoj kožnega raka in prehitrega staranja. Potrebna je intenzivna zaščita pred soncem z preparati, ki imajo zaščitni faktor vsaj 30 ali več. Dodatna zaščita je zaželjena tudi v notranjih prostorih (kreme za obraz).
Fototip 2: Svetla koža, modre oči, blond ali rjavi lasje. Hitro se opeče in se intenzivno lušči. Po sončenju dobi minimalno barve. Veljajo isti ukrepi kot za fototip 1.
Fototip 3: Svetla koža, rjavi lasje, rjave oči. Povprečno se opeče in dobi rjavo barvo. Veljajo isti ukrepi kot za fototip 1, predvsem v poletnih mesecih. Zadošča tudi če se uporablja zaščitni faktor vsaj 15 ali več. Potrebne je manj pozornosti pri zaščiti v zaprtih prostorih.
Fototip 4: Rahlo rjava ali olivna barva kože, temni rjavi lasje in rjave oči. Minimalno se opeče in hitro dobi barvo. Priporočljivi so isti ukrepi kot za fototip 3.
Fototip 5: Rjava barva kože, temni rjavi lasje in rjave oči. Skoraj nič se ne opeče, z lahkoto dobi barvo. Zaradi velike vsebnosti melanina potrebuje manj zaščite kot svetlejši tipi kože, a kljub temu lahko tudi ljudje z temnejšo kožo utrpijo posledice poškodb zaradi UV žarkov in lahko celo dobijo kožnega raka.
Fototip 6: Temno rjava barva kože, temni lasje in temne oči. Zelo težko dobijo opekline razen ob ekstremni izpostavljenosti močnemu soncu. Veljajo isti ukrepi kot za fototip 5.
Izbira pravega pripravka za zaščito pred soncem:
Prva stvar, ki se jo morate zavedati ob nakupu kreme, olja ali mleka za zaščito pred soncem, je to, da je to le en del vaše zaščite pred soncem ter da nikakor ne sme predstavljati vaše edine obrambe pred nevarnimi UV žarki. Ne pozabite na senco, pokrivala, očala, itd…
Napotki za izbiro dobrega kozmetičnega pripravka:
Vaš pripravek mora vsebovati celoten spekter zaščite pred UV žarki (UVA in UVB).
Biti mora brez škodljivih dodatkov, nedražeč, nekomedogen (mašenje por), brez motilcev hormonov ali drugih podobnih učinkov.
Biti mora stabilen in ne sme reagirati ali razpadati v stiku z ostalimi kozmetičnimi sestavinami ali ob izpostavitvi soncu.
Ne sme se absorbirati v globji sloj kože (dermis), učinkovine ne smejo vstopati v krvni obtok. V kolikor temu ni tako, mora biti pripravek farmacevtsko varen.
Dobro se mora mešati z ostalimi kozmetičnimi izdelki.
Po nanosu mora ostati dobro prilepljen na kožo, ne sme biti tak, da se ga z lahkoto odstrani z kože ali da se v stiku z vodo takoj spere (plavanje, tuširanje, potenje, …).
Vsak pripravek mora imeti čimveč znanstvenih in kliničnih testiranj, ki dokazujejo, da je v skladu z vsemi zgornjimi trditvami.
Popolnoma jasno je, da večina preparatov za zaščito pred soncem, ne izpolnjuje vseh zgornjih kriterijev. Pravzaprav popolnega preparata za zaščito najverjetneje sploh ni. Kakorkoli že, vsi preparati seveda niso enaki, nekateri se bolj približajo idealu, drugi spet manj. Glede na vaš življenski stil, vam bodo nekateri preparati ustrezali bolj, drugi spet manj. Nekateri kriteriji so seveda bolj pomembni od drugih, predvsem je potrebno paziti na to, da smo z pripravkom za zaščito pred soncem, zaščiteni pred UVA in UVB svetlobo ter da uporabljamo zaščitni faktor (SPF) vsaj 15 ali več. V razmislek je potrebno vzeti tudi vaš način življenja. Naprimer, če ste ob vodi ali veliko telovadite, potem je ključnega pomena to, da se pripravek ne spere z kože, če pa ste naprimer kje v senci in mirujete, potem pa ta kriterij niti ni tako zelo pomemben in je morda smiselno, da ste bolj pozorni na druge lastnosti.
Negativne posledice na telo ob premajhni izpostavljenosti sončni svetlobi:
Poznavalci z področja nege kože, veliko govorijo o nevarnostih ki jih prinaša izpostavljenost UV žarkom. A ker mora v življenju vse biti v ravnovesju, smo v primeru pretiranega izogibanja svetlobi, priča nekaterim negativnim posledicam na telo.
Sončna svetloba (UV žarki) in vitamin D: Sončna svetloba oziroma njen del, UV žarki, so potrebni da telo proizvaja vitamin D. Premajhna količina vitamina D v telesu, privede do oslabitve imunskega sistema, kar je eden od razlogov zakaj smo pozimi bolj dovzetni za prehlade, gripe ter podobne bolezni. Posledice so lahko tudi izguba kostne gostote, vitamin D namreč sodeluje pri vgrajevanju kalcija v kosti. Zadnja in najbolj negativna posledica pa je povečano tveganje za obolelost za rakom. Strokovnjaki menijo, da zadostno količino vitamina D prejmemo že z približno dvakrat tedensko 10-15 minutno izpostavljenostjo rok, obraza ali hrbta soncu, pri čemer ne uporabljamo pripravkov za zaščito pred soncem. Nekateri ljudje z temnejšo kožo ali zmanjšano sposobnostjo proizvajanja vitamina D, morda potrebujejo nekoliko daljšo izpostavljenost. Nekatere neodvisne raziskave so že potrdile, da ima nekoliko nadpovprečna vsebnost vitamina D v telesu, tudi druge pozitivne učinke na zdravje in počutje ljudi.
Dandanes ni nujno, da zadostno količino vitamina D dobimo le iz sončnih žarkov in tako izpostavljamo kožo drugim možnim negativnim posledicam, ki jih prinašajo UV žarki. Zadostne količine vitamina D lahko dobimo z pravilno prehrano ali pa z prehranskimi dopolnili, ki vsebujejo vitamin D. Vitamin D vsebujejo nekatere ribe (tuna, losos, sardine,…), najdemo pa ga tudi v mleku in mlečnih izdelkih.
Premalo sončne svetlobe: Nekateri ljudje, ki so premalo izpostavljeni sončni svetlobi in posledično izgubijo normalen cikel spanja, lahko kot posledico razvijejo nespečnost ali celo depresijo. To je povezano z svetlobo oziroma z pomankanjem izpostavljenosti svetli vidni svetlobi, ki skrbi za normalen razvoj določenih kemikalij v možganih, kot sta serotonin in melatonin. Zgoraj omenjene možne posledice, niso povezane z pomankanjem izpostavljenosti UV žarkom. Z pravilno zaščito, kot so preparati za zaščito pred soncem, primerna obleka in pokrivala, lahko namreč iz sonca, brez da bi ob tem telo izpostavljali nevarnim UV žarkom, dobimo zadostno dozo vidne svetlobe.
ULTRA-VIJOLIČNA SVETLOBA – SMRTONOSNI SONČNI ŽARKI
Razlog zakaj sta pretirano sončenje in solariji nevarna, so ravno UV žarki, ki predstavljajo majhen, toda pomemben del spektra sončne svetlobe. UV žarki so ubijalec življenja, lahko poškodujejo skoraj vsak del celice, še posebej najbolj občutljivo DNA. Rjava barva, ki jo dobimo ob sončenju in katera je rezultat akumulacije zaščitnega pigmenta melanina, ni nič drugega kot obrambna reakcija kože, katera se tako zavaruje pred uničenjem s strani UV žarkov.
Področja UV svetlobe (valovna dolžina):
UVA (320-400 nm): UVA žarki penetrirajo globlje v kožo in so eden od glavnih povzročiteljev staranja kože in gub. Prav tako lahko skupaj z UVB žarki, prispevajo k razvoju kožnega raka. UVA svetloba je ponavadi razeljena še na dva podtipa, to sta UVA-1 (350-400 nm) in UVA-2 (320-350 nm). To je pomembno zato, ker zaščite pred UV žarki pogosto pokrivajo le določen spekter UVA področja.
UVB (280-320 nm): UVB žarki povzročajo sončne opekline, a imajo le majhen vpliv na kožne gube, saj se večina teh žarkov absorbira v zgornjih plasteh kože (epidermisu). Skupaj z UVA žarki lahko vpliva na razvoj kožnega raka.
UVC (100-280 nm): UVC je najbolj problematičen del spektra UV žarkov. Na srečo se velika večina teh žarkov absorbira v zgornjih plasteh atmosfere (ozonski plašč) in ne doseže površine zemlje. Dokler ne bomo uničili ozonskega plašča, nam za UVC žarke ni potrebno skrbeti.
UV index:
UV index je standardna mednarodna merilna enota za jakost UV žarkov, ki na določen kraj in ob določenem času, prihajajo iz sonca. To je pravzaprav informacija, ki nam sporoča, kako resno moramo vzeti UV sevanje na določenem področju. UV index dandanes podaja že večina meteoroloških postaj, pogosto ga zasledimo ob napovedi vremena. Visok UV index ni nujno prisoten samo v sončnih tropskih krajih, nanj lahko naletimo tudi ob oblačnem vremenu ali pa kje visoko v gorah. UV index je v grobem linearna številčna skala med 1-10 in več. Dvourna izpostavljenost UV indexu 1, je primerljiva z enourno izpostavljenostjo UV indexu 2. Pri tem je potrebno upoštevati tudi dejstvo, da UV index upošteva bolj UVB valovne dolžine, izpostavljenost UVA pa nekoliko zanemarja. Če povzamemo na kratko je UV index osredotočen bolj na nevarnost sončnih opeklin in manj na dolgoročne posledice poškodb dermisa, ki vodijo v nastanke kožnih gub. Torej, če ste zaskrbljeni glede staranja kože zaradi sonca, bodite še posebej pozorni na zaščito pred UVA žarki, ki so lahko, četudi je bil napovedan majhen UV index, dokaj visoki.
Razporeditev UV indexov:
UV index 0-2: Majhna nevarnost za povprečnega človeka. Nosite sončna očala, v kolikor imate zelo občutljivo kožo ali pa ko je na tleh prisoten sneg, kateri močno odbija UV žarke, uporabljajte tudi preparat za sončenje.
UV index 3-5: Srednja nevarnost pri nezaščiteni izpostavljenosti soncu. Nosite sončna očala, uporabljajte preparat za sončenje, izpostavljene dele telesa pokrijte z obleko in naglavnim pokrivalom. Okoli poldneva ko je sonce najmočnejše, se zadržujte v senci.
UV index 6-7: Velika nevarnost pri nezaščiteni izpostavljenosti soncu. Nosite sončna očala, uporabljajte preparat za sončenje z faktorjem 15 ali več, izpostavljene dele telesa pokrijte z primerno (za zaščito pred soncem) obleko ter širokim naglavnim pokrivalom. Izpostavljenost soncu zmanjšajte na 2 uri pred ali 3 ure po obdobju najmočnejšega sonca (med 11. in 16. uro), sepravi ali 2 ure pred 11. uro ali pa 3 ure po 16. uri.
UV index 8-10: Zelo velika nevarnost pri nezaščiteni izpostavljenosti soncu. Upoštevajte enake ukrepe kot so navedeni zgoraj, z še dodatno mero pazljivosti, saj lahko nezaščitena koža hitro dobi opekline.
UV index 11 in več: Ekstremno velika nevarnost pri nezaščiteni izpostavljenosti soncu. Upoštevajte vse ukrepe ki so navedeni zgoraj. Obvezno je potrebno nositi tudi dolge rokave in hlačnice.
Zaščitni faktor – merska enata za stopnjo zaščite pred UV žarki:
Dober preparat za zaščito pred soncem, mora telo zaščititi pred opeklinami, staranjem kože in pred rakom. Najbolj pomembno je, da je telo dolgotrajno zaščiteno pred UV žarki tipa UVB in UVA. Torej, uporabnik mora ob nakupu kozmetičnega izdelka za zaščito pred soncem, vedeti kako dobro določen preparat zaščiti njegovo telo. Ta podatek nam pove »faktor zaščite«, ki je naveden na embalažah izdelkov.
Enota SPF, merjenje zaščite pred UVB žarki:
SPF je kratica za »Sun Protection Factor« (faktor za zaščito pred soncem) in je groba ocena kako dobro preparat za zaščito pred soncem ščiti pred UVB žarki. Naprimer, če je sonce tako močno da dobite opekline po 30 minutah izpostavljenosti, potem v primeru ko se zaščitite z preparatom ki vsebuje faktor SPF 5, podaljšate celoten proces za petkrat. Torej, enake opekline kot ste jih dobili brez preparata za sončenje v 30 minutah, boste z faktorjem 5 dobili v 5×30 minutah, kar skupaj znese 2 uri in pol. Omenjen izračun seveda drži le v teoriji, saj je potrebno upoštevati še to, da naprimer skala SPF ni linerana glede zaščite UVB. Naprimer preparat z faktorjem zaščite SPF 30, blokira le okoli 4 % več UVB žarkov kot krema z SPF 15 (SPF 30 blokira 97 %, SPF 15 blokira 93 %). SPF ima tudi druge pomankljivosti, saj ne upošteva dejavnikov kot so stabilnost samega preparata (kreme), debeline nanosa, kako dolgo se nek preparat obdrži na koži, odpornost na vodo itd. Kljub temu pa nam SPF poda vsaj neko okvirno oceno zaščite pred soncem.
Samo učinkovitost zaščite določenega preparata, je dokaj preprosto preiskusiti, enostavno se namažete z njim in preživite nekaj časa na soncu, če koža ne postane rdeča lahko zagotovo potrdite, da ste bili v tem času izpostavljenosti zaščiteni pred UVB žarki. Za dobro zaščito pred UVB žarki je priporočljivo uporabljati preparate z zaščitnim faktorjem SPF vsaj 15 ali več, če pa imate bolj občutljivo kožo ali če ste soncu izpostavljeni v času najmočnejšega sonca (nekje med 11. in 16. uro), pa je priporočljivo uporabljati faktor vsaj SPF 30. Največja pomankljivost merjenja SPF je, da ne upošteva UVA žarkov, ki največ prispevajo k staranju kože in kožnemu raku.
Merjenje UVA zaščite:
Zaščita pred UVA žarki je ključnega pomena, če se želite zaščititi pred staranjem kože in pred kožnim rakom. Veliko preparatov za zaščito pred soncem na embalaži niti ne omenja zaščite pred UVA ali pa jo le omenijo in ne navedejo stopnjo zaščite. Žal sami ne moremo hitro zaznati stopnjo UVA poškodb brez posebne opreme. Prav tako tudi ne obstaja splošno priznan standard za stopnjo zaščite kot je SPF.
Trenutno je edini standard, na katerega se lahko opremo in kateri je še v povojih, takoimenovani PPD oziroma Persistent Pigment Darkening (Vztrajnost temnenja pigmenta). To je biološko merjenje absorbcije UVA žarkov na koži. Preparat za zaščito pred soncem z PPD vsaj 15, bi moral zagotoviti zadovoljivo zaščite pred UVA žarki. Žal pa bolj malo izdelovalcev kozmetičnih preparatov za zaščito pred soncem navaja ta podatek na embalaži izdelkov. Nekateri na embalaži raje navedejo podatek o tem koliko procentov UVA žarkov njihov preparat odbije, kar je tudi dober podatek. Vse kar je več kot 90%, je primerljivo z PPD faktor 10 in bi moralo biti zadovoljivo. Veliko izdelovalcev pa stopnje zaščite pred UVA niti ne navede, kar je zaskrbljujoče.
Pri uporabi preparatov za zaščito pred soncem torej pazite, da ste zaščiteni pred UVA in UVB žarki, preparat nanašajte v debelejšem sloju in dokaj pogosto, saj se le-ti iz različnih razlogov lahko iz telesa sperejo ali pa počasi na soncu razpadejo in tako izgubijo svojo zaščito.
UV izpostavljenost:
Veliko UV žarkov se odbija od najrazličnejših površin na tleh ali pa se še bolj razprši v oblakih. Tako vas nošnja naglavnega pokrivala ali prijetna senca, ne zaščitita popolno. Odbita sončna svetloba lahko vsebuje tudi več kot tretjino UV žarkov. V praksi je izpostavljenost UV žarkom veliko večja ob vodi in na snegu, celo pesek na plaži odbije približno 20-30 % UV žarkov iz sončne svetlobe. Tudi oblaki sami niso zadostna UV zaščita, saj povprečno tanek sloj oblakov zmanjša intenzivnost UV žarkov le za 20-40 %. Voda je pravtako slaba zaščita, približno pol metra vode v bazenu, zmanjša intenzivnost UV žarkov le za okoli 30 %. Obleke nas pred UV žarki bolj ali manj zaščitijo. Zaščita je odvisna tudi od tipa blaga in debeline. Pomembno dejstvo je, da nas veliko manj zaščitijo mokre obleke, katere lahko prepuščajo tudi do 50 % UV žarkov.
Zmotno je razmišljanje, da smo pred UV svetlobo zaščiteni, če ne hodimo ven na prosto in smo zaprti v pisarnah ali stanovanjih. Večina ljudi verjame, da nas navadno steklo zaščiti pred UV žarki, vendar to ni popolnoma resnično. Navadno steklo dobro blokira UVB žarke, vendar precej dobro prepušča UVA žarke. To je seveda tudi nekoliko odvisno od tipa stekla in od premazov na le teh. Obstajajo seveda tudi posebna laminirana stekla, ki blokirajo UVA žarke, vendar jih v domove večinoma ne vgrajujejo, najdemo jih le v kakšnih muzejih in v sprednjem vetrobranskem steklu pri avtomobilih.
CELOVITA UV ZAŠČITA IN MEHANIZMI BLOKIRANJA UV ŽARKOV
Ultra-vijolične (UV) žarke se lahko blokira z absorpcijo ali odbojem/razpršitvijo UV svetlobe. Na splošno so tako zaščite proti soncu razdeljene na fizikalne in kemijske.
Fizikalne zaščite pred UV svetlobo:
To so ponavadi fini prahovi in dispergirani minerali. Najbolj popularna sta cinkov oksid, ZnO in titanov dioksid, TiO2. Oba blokirata UV žarke tako, da jih odbijata oziroma razpršita. Sta netopna in njuna absorpcija v kožo je zanemarljiva. Posledično se ju precej hitro lahko odstrani iz kože in ju je potrebno zato nanašati bolj pogosto. Ob nanosu na kožo obe spojini naredita tipičen bel mat izgled, ki ga poznamo iz večine preparatov za sončenje. Proizvajalci ta nezaželjen efekt preprečujejo tako, da so začeli uporabljati še bolj fine prahove z delci manjšimi kot 200 nm (nanodelci). Taki pripravki so bolj transparentni, vendar pa se tu potem pojavlja novo vprašanje varnosti, saj taki manjši delci precej lažje penetrirajo v kožo in nato preko krvnega obtoka prodirajo po celem telesu. To lahko vodi v akumulacijo v vitalnih telesnih organih (beri članek: Nanotehnologija v kozmetiki – dobro ali slabo?).
Kemijske zaščite pred UV svetlobo:
Te delujejo večinoma tako, da absorbirajo UV žarke. To so največkrat sintetične (umetne) kemikalije, ki so topne v olju in/ali vodi. Absorbirajo se v kožo in potencialno v telo, zato so te spojine podvržene temeljitim testom vpliva na zdravje ljudi. Nekatere od teh spojin ob izpostavljenosti UV žarkom razpadejo ali pa celo reagirajo z ostalimi kozmetičnimi sestavinami.
Obstaja tudi nekaj spojin, ki delujejo kot fizikalna in kemijska zaščita pred UV svetlobo. Najbolj poznan je bisocitrizol (Tinosorb M). Navkljub temu da je titanov dioksid splošno prepoznan kot fizikalna zaščita, pa precej strokovnjakov v to področje vključuje tudi tega, saj se ob njegovem nanosu precej UV žarkov tudi absorbira. Na splošno imajo ponavadi fizikalne zaščite širši spekter UV zaščite in so tudi bolj varne, predvsem zaradi minimalne absorpcije v telo. Po drugi strani pa so fizikalne zaščite bolj nepraktične, saj jih je potrebno nanašati bolj pogosto.
Celovitost UV zaščite ter stabilnost in interakcije:
Spojine ki ščitijo pred UV žarki, se razlikujejo po tem kateri del spektra UV žarkov pokrivajo. Naprimer cinkov oksid pokriva celoten UVA in UVB spekter, za razliko od titanovega dioksida, ki podpira le UVB in del UVA (UVA-1). Mexoryl ščiti le pred UVA in homosalat le pred UVB. Izdelek ki ga uporabljate za zaščito pred soncem, mora vsebovati spojine ki dobro pokrijejo celoten spekter zaščite pred UV žarki. Kljub temu da določena spojina ščiti pred UV žarki v določenem širokem spektru UV svetlobe, pa ima nek predel kjer je bolj učinkovita kot drugje. Temu se reče da ima na tem področju vrh (peak). Izdelovalci preparatov za zaščito pred soncem ponavadi najdejo neko najbolj optimalno kombinacijo kemikalij za zaščito, le teh namreč ne sme biti preveč, saj bi se tako povečalo tveganje za draženje kože, strupenost, težave z formulacijami v kremi in podobno.
Večina današnjih preparatav za zaščito pred soncem je stabilnih v zaprti embalaži pri sobni temperaturi. Ko pa so te kemikalije, predvsem kemijske zaščite pred UV svetlobo, izpostavljene sončni svetlobi in poslednično UV žarkom, pa lahko začnejo razpadati, reagirati z ostalimi sestavinami v kozmetičnem pripravku ali pa postanejo katalizatorji za druge morebitne reakcije. Te spremembe lahko vodijo do postopne izgube funkcije zaščite pred UV žarki in k nastanku nevarnih stranskih produktov. Naprimer, znano je da avobenzon in oktil metoksicinamat (octinoxate) razpadata in izgubljata sposobnost zaščite pred UV žarki. Dokazano je tudi, da nekatere oblike (visokopovršinske) titanovega dioksida izražajo fotokatalitske lasnosti, ki vodijo do nastanka potencialno nevarnih prostih radikalov. Stabilnost kemikalij za zaščito pred soncem lahko izboljšamo z uporabo fotostabilizatorjev, antioksidantov, različnih prevlek, itd. Naprimer kemikalijo avebenzon, ki je namenjena zaščiti pred UV žarki, lahko zaščitimo pred razpadom z dodatkom oktokrilena, potenicalno nevarno fotokatalitsko aktivnost titanivega dioksida, pa lahko zmanjšamo z posebnimi prevlekami materiala.
Topnost same kemikalije za zaščito pred UV žarki je parameter, ki močno vpliva na njeno kompatibilnost z ostalimi komponentami v kozmetičnem pripravku ter na sam proces vgradnje v le te. Prav tako to vpliva na njihovo interakcijo z kožo. Naprimer kemikalije ki so topne v olju, imajo boljšo sposobnost penetracije v kožo, kar po eni strani pomeni da se na koži obdržijo dlje, po drugi strani pa to povečuje tveganje stranskih učinkov, ki jih lahko to povzroči (srbenje, draženje,…). Kemikalije ki so topne v vodi, so bolj uporabne za manj mastne pripravke, ki so nekomedogeni (ne mašijo por) in namenjeni bolj uporabnikom z občutljivo kožo (aknasto), predvsem pa so uporabne za zaščito obraza. Obstajo tudi kemikalije, ki niso topne ne v vodi ne v olju, to so predvsem fizikalne zaščite pred UV svetlobo, ki jih najdemo v večini pripravkov za zaščito pred soncem, saj se minimalno absorbirajo v kožo ter z razprševanjem in odbijanjem UV žarkov dobro ščitijo kožo pred poškodbami.
Izdelava dobrega kozmetičnega preparata za zaščito pred soncem je zahtevna, saj na kvaliteto in samo uporabo vpliva precej parametrov. Pri izbiri je potrebno biti pazljiv, da izberete kakovosten in po možnosti preizkušen izdelek, o katerem lahko dobite kar največ možnih informacij od proizvajalca.
TEMNA STRAN PREPARATOV ZA ZAŠČITO PRED SONCEM
V prejšnih poglavjih so razložene osnove kemikalij za zaščito pred soncem in nevarnimi UV žarki. Za zaščito pred UV žarki tako uporabljamo kemikalije, ki fizično in kemijsko ščitijo kožo pred poškodbami. V medicini se velikokrat srečamo z situacijo, ko je posamezno zdravilo lahko hkrati za nekaj zelo zdravilno, kot stranski učinek pa je lahko za drugo škodljivo ali celo strupeno. Take smernice lahko opazimo tudi pri preparatih za zaščito pred soncem.
Zaželjena lastnost kemikalij ki ščitijo pred UV žarki (kemijsko), je lahko hkrati tudi potencialen vir nezaželjenih stranskih učinkov. Ko molekula absorbira UV foton (kvant oz. del UV svetlobe), se vzpostavi v vzbujeno energetsko stanje (elektron v molekuli preide v višjo orbitalo). Molekula ne ostane dolgo v takem stanju in se dokaj hitro zopet vrne v normalno stanje (elektron v molekuli se vrno v svojo orbitalo), pri tem pa se sprosti energija in/ali fotoni nižjih energij, ki pridejo v stik z drugimi molekulami. Ti sekundarni stranski efekti pogosto vodijo do potencialno nevarnih stranskih produktov, predvsem prostih radikalov. Če se to vse skupaj dogaja v koži sami, lahko te prosti radikali povzročijo poškodbe celic kože, pospešijo staranje in nastanek gub, dražijo kožo ter povečajo tveganje za razvoj kožnega raka.
Sam pojav, kjer kemikalija v koži (ali v drugem tkivu) povzroča škodo ob izpostavljenosti svetlobi, imenujemo fotosenzibilnost ali fototoksičnost. Obstajajo znanstveni dokazi, da nekatere kemijske zaščite pred soncem pripomorejo k nastanku prostih radikalov in tako povzročijo fotosenzibilnost. Najbolj potencialno problematični so: oktokrilen, oktil metoksicinamat (octinoxate), benzofenon-3 (oxybenzone) in benzofenon-4 (sulisobenzone). Potrebnih bo še več raziskav, da bodo lahko potrdili kakšno dolgoročno škodo delajo te kemikalije ob daljši uporabi. Z vsemi temi kemikalijami je bilo v preteklosti narejenih premalo poglobljenih raziskav, zato težko najdemo podatke o minimalnih poškodbah kože ali vplivih na telo ob daljši sistematični uporabi. To seveda vzbuja zaskrbljenost, saj nekatera nova dognanja kažejo na to, da so nekatere kemikalije v izdelkih za zaščito pred soncem resnično lahko sporne. Dandanes nobena od široko uporabljanih kemikalij za zaščito pred UV žarki, ni akutno toksična in ni močno dražeča, razen para amino benzojske kisline (PABA), ki pa se v kozmetiki opušča. Naprimer nedavno je bilo dokazano (na živalih) da oktil metoksicinamat (octinoxate), znan kot UVB zaščitna kemikalija, deluje kot hormonski motilec in povzroča estrogenski hormonski efekt. Podobnih raziskav o stranskih učinkih na ljudeh, žal niso naredili, a bi to vsekakor bilo potrebno narediti in to na široki paleti kemikalij, ki se jih uporablja v kozmetičnih izdelkih za zaščito pred soncem.
Kaj vse to pomeni? Ali moramo opustiti uporabo preparatov za sončenje, vse dokler ne bodo njihovi vplivi na človeško telo bolj raziskani? Odgovor seveda ni enostaven, zaradi česar je potrebno to dilemo še nekoliko obrazložiti. Najboljša obramba pred sončnimi žarki je, da se izogibamo sonca, še posebej ob urah, ko je najmočnejše. Ker je kaj takšnega že zaradi samega načina življenja popolnoma nemogoče, je potrebno poskrbeti za kar se da dobro zaščito pred soncem. Najprej se je potrebno zavedati, da noben preparat za zaščito pred soncem ni popoln. Tudi če bi tak preparat obstajal, bi ga bilo še vedno potrebno redno in pravilno nanašati na kožo. V izdelkih za zaščito pred soncem so najbolj varne kemikalije, ki delujejo kot fizična zaščita pred UV žarki (če le niso v obliki nanodelcev). Slaba stran fizikalnih zaščit je, da se dokaj hitro odstranijo iz kože, z njimi pa tudi težko pokrijemo celoten spekter zaščite pred UV žarki. Preparati za zaščito pred soncem zato vedno vsebujejo tudi kemikalije za kemijsko zaščito pred soncem. To je še posebej pomembno, če smo soncu izpostavljeni dlje časa. Ravno v takih sitacijah moramo postaviti na tehtnico kaj je bolj nevarno, ali direktna sončna svetloba, ki nam dokazano poškoduje kožo, ali pa stranski učinki preparatov za zaščito pred soncem? 100% odgovora na to vprašanje seveda še vedno ni, vendar iz praktične uporabe lahko vidimo, da kozmetični pripravki za zaščito pred soncem preprečujejo več težav (opekline) kot jih lahko povzročijo.
Tudi danes obstajajo že nekatere kemijske zaščite pred UV žarki, ki so nekoliko bolj raziskane in varne, kot sta ecamsule (Mexoryl SX) in homosalat, vedar jih v veliko večino izdekov še ne vgrajujejo, ker sta nekoliko dražja od ostalih. Pri izbiri kozmetičnega pripravka za zaščito pred soncem, je zato smiselno pregledati sestavine, ki jih le ta vsebuje. Nekateri inovativni izdelovalci kozmetičnih preparatov za zaščito pred soncem, uporabljajo tudi nove napredne tehnologije za zmanjšanje nevarnosti kemijskih zaščit pred UV žarki. Eden od pristopov je mikrokapsulacija. Pri tem je aktivna kemikalija zaprta v majhni kapsuli, s čimer se onemogoči potencialne reakcije z ostalimi sestavinami v kozmetičnem izdelku ter oteži absorbcijo v kožo. Eden od precej popularnih načinov je tudi dodatek antioksidantov v samo formulacijo izdelka za zaščito pred soncem. Tako zmanjšamo škodo, ki bi nastala zaradi nastanka prostih radikalov. Še eden od novejših načinov je dodajanje fotostabilizatorjev v samo formulacijo izdelka, kateri potem uravnavajo sproščanje energije iz kemikalij. Ob izbiri pravega preparata za zaščito pred soncem, je potrebno biti pozoren da le ta vsebuje vsaj enega od teh novih načinov, ki bistveno izboljšajo sam izdelek ter pripomorejo k bolj varni uporabi le tega.