Pripravki iz žajblja izboljšajo delovanje prebavil, blažijo težave menopavze, zmanšujejo vnetje črevesne sluznice in deluje razkuževalno in protivnetno pri vnetjih ustne votline in grla.
Žajbelj je že od starega veka zelo cenjeno zdravilno zelišče, ki naj bi podaljševalo življenje in izboljševalo spomin pri starejših ljudeh. Že znanstveno rodovno ime žajblja je namig na njegovo medicinsko uporabo in izhaja iz latinske besede salvus, kar pomeni zdrav.
V zdravilstvu se predvsem uporablja škrlatna različica žajblja, ki je učinkovitejša od običajne zelene rastline. Uporabni so predvsem sveži ali posušeni listi (najbolje jih je nabirati pred cvetenjem) rastline. Poparek listov žajblja krepi in spodbuja jetra, izboljša delovanje prebavil (povzroči izločanje žolča) in krvni obtok pri splošni oslabelosti. Poparek žajblja ublaži nočno znojenje pri menopavzi, tinktura žajblja pa blaži tudi druge težave, ki spremljajo menopavzo. Tinkturo žajblja predpisujejo tudi proti slinjenju pri Parkinsonovi bolezni. Žajbljevi listi imajo razkuževalne (antiseptik) in protivnetne lastnosti, tako da jih lahko uporabljamo kot ustno vodo pri vnetjih ustne votline in grla, pa tudi pri vneti obdrgnjeni koži. Poparek žajblja pomaga tudi pri želodčnih in črevesnih težavah, saj preprečuje vetrove in zmanjša vnetje črevesne sluznice. Žajbelj deluje tudi uspavalno in podaljša učinek drugih uspaval in zdravil proti padavici. Spiranje las s poparkom žajblja služi za odstranjevanje prhljaja ter obnovi barvo las. Za čiščenje mastne kože ali kože z velikimi porami pomagajo parne kopeli obraza iz žajbljevih listov. Po napornem dnevu vroča kopel z dodatkom žajbljevih listov deluje še posebno pomirjajoče in sprostilno.
Nasvet: Za izboljšanje okusa sadnih solat je posebno primerna vrsta ʻananasov žajbeljʼ (Salvia rutilans), saj ima nekoliko slajšo aromo.